Že nekaj časa nazaj sem se začela spogledovati s klekljanjem. Idejo, da bi se mogoče kdaj pridružila borovniškim klekljarcam, je dala prijatelica Metka. Zdelo se mi je sicer nemogoče se naučit. Kleklji skačejo levo in desno, niti se prepletajo in nastajajo prekrasne stvari. Ampak skupaj nama mogoče uspe, sem si mislila :) In nek poletni dan se je pokazala priložnost, da povprašam o možnostih učenja. Prijazne gospe se bile za in jeseni so naju poklicale. Pa poskusimo. Punkelj, kleklji, nit.... noro ko vidiš kako to z lahkoto prepletajo. Že takoj ko sem poiskusila sem se zaljubila v to prekrasno kulturno dediščino. Čisto me je osvojila. Hvala klekljarski sekciji Punkeljce. Super ste!
Zdaj pa še nekaj slik mojega začetka.
In še moji prvi izdelki :)